Opazovalec in območja gledanja na prelomu 18. v 19. stoletje v habsburški monarhiji: Krajina, ujeta v grafiko Lovra Janše (1749–1812)

Javno predavanje dr. Nataše Ivanović, RI19+
25. oktober 2016, ob 13.00
Filozofska fakulteta, Ljubljana (predavalnica 343)

Obdobje razsvetljenstva je tudi v habsburški monarhiji spodbudilo družbeno potrebo vzgojiti gledalca umetnin v umetnostnega poznavalca. Prav območja opazovanja, za časa slikarja, risarja, predvsem pa grafika Lovra Janše (1749–1812) in njegovih dunajskih kolegov krajinarjev, omejena na razstave na dunajski akademiji, na t. i. prizorišča »plačaj in predvajaj«, kjer si je gledalec lahko ogledal panoramo mesta ali pa se zabaval z ogledovanjem krajin v hišah, namenjenih vzbujanju veselja, radosti in ugodja (Lusthaus), so bila tista, ki so prevzela vzgojno vlogo pri osmišljanju neposrednega gledanja krajin. Ta ista območja pa so na prelomu stoletja preusmerila tudi pozornost opazovalca slike, ko se je sočasno spopadal s širokim spektrom raznovrstnih optičnih in čutnih zaznav oziroma, kot je na to že pred časom opozoril Jonathan Crary, slika ni bila več samo polje zakoreninjene institucionalne domene, ampak tudi občutenja užitka in minljivosti.

Na kakšen način je postavitev krajinskega žanra vplivala na vzgojo gledalca, kdo je zasnoval institucionalne kanone postavljanja razstav in s tem tudi pisanje razstavnih katalogov, kdo so bili gledalci v grafiko ujetih krajin in nenazadnje kako je na začetku 19. stoletja kolektivna zavest o »modnem« vplivala na spremembo od institucionalnega vodenja gledalca k opazovalčevi subjektivizaciji krajine, so vprašanja, na katera bo odgovorjeno skozi predstavitev Janševih krajin.

Javno predavanje bo potekalo v organizaciji Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Lovro Janša, Pogled na del angleškega parka v Schönbornu, okoli 1810, kolorirana jedkanica. Vir: Wikimedia (NÖ Landesbibliothek, Topographische Sammlung, inv. št. 6.769)

Leave a Reply