All Posts By

ri19plus_wp

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi – IV

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi v soorganizaciji RI19+

oktober 2016 – maj 2017
Vodnikova domačija, Ljubljana

Na srečanjih s poznavalci afrikanistike, ki se bodo zvrstila med oktobrom 2016 in majem 2017 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, bo skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev predstavljena vsebinska, ideološka in estetska raznolikost afriške literarne fikcije.

Serijo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić, RI19+.

Chimamanda Ngozi Adichie:

Amerikanka

18. 1. 2017 ob 19:00
Vodnikova domačija, Ljubljana

 

Vabimo vas na literarni dogodek posvečen eni najbolj popularnih sodobnih pisateljic iz afriškega kontinenta Chimamandi Ngozi Adichie. O pisateljičini knjigi Amerikanka (Sanje 2014) se bomo pogovarjali s slovensko pisateljico, literarno kritičarko, prevajalko in poznavalko sodobnega nigerijskega romana Gabrielo Babnik.

»Pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie nam v romanu Amerikanka z visokim, prečiščenim glasom govori o svetlikanju črne kože, o sladkem krompirju, ki ga je pod večer mogoče kupiti pri uličnih prodajalkah, o neskončnem prepletu lasnih kitk. (…) Pisateljica se z jasnim, lucidnim jezikom vpisuje v Achebejevo tradicijo pisanja, pri čemer pa ne odpisuje nekdanjim kolonialnim silam. Kot ena najvidnejših predstavnic afriške literarne renesanse piše o temah, ki so bile do nedavnega v afriški literaturi tabuizirane: vsakdanji prizori, ljubezenske scene med Afričani, sklicevanja na afriške pisatelje in intelektualce, pop zvezdnike itd. Kljub pisateljičinemu sentimentu, ki se najlepše materializira v liku Obinzeja in seveda v njegovem razmeru z Ifemelu, pa v Amerikanki na miselne bregove ves čas naplavlja emancipatorni diskurz,« je zapisala Gabriela Babnik.

Vabljeni!

ODKRITOST ZAKRITOSTI (januar-maj 2017)

Serija predavanj in pogovorov o ženski v vizualni kulturi

Skozi pogovore in predavanja bo odkrita zastrta, v zgodovini namenoma ali naključno pozabljena prisotnost ženske v vizualni kulturi, in razmaknjen bo zastor nad pojavnostjo ženske kot fenomena objekta, ustavrjalnega subjekta in spominskega obeležja.

Serija je nastala v organizaciji RI19+, Raziskovalnega inštituta za vizualno kulturo od 19. stoletja do sodobnosti, Ljubljana.

Vsi dogodki bodo potekali v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana.

 

9. 1. 2017, ob 18.00

Slađana Mitrović in Magdalena Germek: Ranjeno telo

V likovni umetnosti po 2. svetovni vojni postane rana pomemben element novonastalih umetnosti. Feministične avtorice so skozi zarezo v lastno telo dojemanje pasivnega telesa muze spreobrnile v umetniški dogodek. Na drugi strani je bila rana vodilo umetniške dejavnosti akcionistov, kot je Rudolf Schwarzkogler. Predavanje in razgovor se bosta tematsko navezovala na knjigo Slađane Mitrović Užitek in nelagodje. Ženska podoba in seksualno 20. stoletja.

predavanje_1a

 

13. 2. 2017, ob 18.00

Nataša Ivanović in Marja Nikolčič: Klub likovnih umetnic v Zagrebu

Leta 1931 so slovenske predstavnice zagrebškega Kluba likovnih umetnic, prvega in edinega ženskega umetniškega združenja v tedanji državi, v Ljubljani priredile svojo prvo razstavo. Dogodek, ki je bil hkrati tudi hommage Ivani Kobilci, je promoviral prizadevanja umetnic, da bi bile kot ženske deležne enakopravnih možnosti za razstavljanje in umetniško delovanje. Ob pogovoru bo pojasnjeno, kaj je slovenskim umetnicam, kot so bile Elda Piščanec, Henrika Šantel, Anica Zupanec Sodnik idr., omogočilo vstop v klub in ali je takšen način združevanja prinesel določene prepreke pri razvoju umetniške kariere.

predavanje_2a

 

13. 3. 2017, ob 18.00

Mina Mušinović: Ženske v NOB skozi oči spomina tistih, prisotnih

Strokovno predavanje bo ponudilo nekaj primerov videnja in dojemanja žensk in njihove vloge v okviru NOB, skozi spomin tistih, ki so bili zraven. Tovarišic, mamic, kmetic, informatork, bolničark … žensk, ki so zaznamovale življenja posameznikov in skupin, in poznanstev, ki so zrasla iz naključnih srečanj ; priklic v spomin priznanih, pa tudi tistih, ki so povsem neznana.

predavanje_3

 

10. 4. 2017, ob 18.00

 Tina Potočnik: Plečnikove učenke, mainstream in margina

Arhitektke, ki so po drugi svetovni vojni diplomirale pri Jožetu Plečniku, predstavljajo svojevrstno posebnost v toku slovenske povojne arhitekture. V svojem ustvarjanju so ob boku moških kolegov nastopale kot soustvarjalke nove države in krmarile med Plečnikovim vplivom in tradicijo na eni strani ter potrebami socialistične družbe in modernizmom na drugi, kar je Tina Potočnik obravnavala v enem od poglavij v knjigi Ideological Equals: Women Architects in Socialist Europe 1945-1989 (uredili Mary Pepchinski, Mariann Simon), ki je leta 2016 izšla pri založbi Routledge.

predavanje_4

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi – III

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi v soorganizaciji RI19+

oktober 2016 – maj 2017
Vodnikova domačija, Ljubljana

Na srečanjih s poznavalci afrikanistike, ki se bodo zvrstila med oktobrom 2016 in majem 2017 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, bo skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev predstavljena vsebinska, ideološka in estetska raznolikost afriške literarne fikcije.

Serijo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić, RI19+.

J. M. Coetzee:

Trilogija Prizori iz podeželskega življenja

14. 12. 2016 ob 20:00
Vodnikova domačija, Ljubljana

V središču decembrskega literarnega srečanja bo trilogija Prizori iz podeželskega življenja južnoafriškega Nobelovega nagrajenca za literaturo J. M. Coetzeeja. O knjigah Deška leta, Mladost in Poletje (Modrijan 2008-2009) se bomo pogovarjali s slovenskim pisateljem, literarnim kritikom in esejistom Urbanom Vovkom.

Južnoafriški pisatelj John Maxwell Coetzee (1940), ki je bil dolgo znan po tem, da ni hotel kaj dosti govoriti o sebi, je leta 1997 presenetil z odločitvijo, da bo svoje življenje »sistematično« prelil v literaturo. Objavil je avtobiografski roman Deška leta, sledila mu je Mladost, nato pa še roman Poletje, s katerim je zaključil svojo avtobiografsko trilogijo in se tudi v tem žanru potrdil kot mojster besede. Leta 2003 je prejel Nobelovo nagrado za opus, ki ga označujejo izpiljena zgradba, duhoviti in vsebinsko bogati dialogi ter analitična briljanca.

Urban Vovk (1971) je o svojem najljubšem Nobelovcu J. M. Coetzeeju napisal monografijo Res neznosna resnobnost!?, znotraj katere se posveča pisateljevemu avtobiografskemu pisanju, analizira avtorjev več kot tridesetletni pripovedni opus in njegov paraliterarni intelektualni angažma. Res neznosna resnobnosti!? je ena redkih domačih izvirnih monografij o najpomembnejših tujih sodobnih pisateljih.

Vabljeni!

Povezave – Connessioni

Izšlo v letu 2016 / Published in 2016

Tina Potočnik, RI19+: Dediščina in modernizem. Arhitektura Svetozarja Križaja z inkorporacijo historičnih struktur in tradicije vipavske ter ajdovske gradnje. Il patrimonio e il modernismo. L’architettura di Svetozar Križaj con l’incorporazione delle strutture storiche e della tradizione edile di Vipava e Ajdovščina
V / In: Povezave, gradbeništvo, arhitektura, umetnostna zgodovina, umetnost. Connessioni, ingegneria civile, architettura, storia dell’arte, arte  (E-knjiga/e-book)
Uredili / Edited by Mateja Golež, Miha Tomaževič, Janko Rožič
Založil / Pulished by Zavod za gradbeništvo Slovenije (Slovenian National Building and Civil Engineering Institute)

povezave-connessioni_page_01

povezave-connessioni-1-96

V okviru projekta MACC (Modern Art  Consevation Center), naravnanega k iskanju celostnih rešitev problemov prenove arhitekturne dediščine 20. stoletja, so partnerji, med katerimi je imel pomembno vlogo  Zavod za gradbeništvo Slovenije, in zunanji sodelavci združili znanja s področja naravoslovnih, tehničnih in humanističnih ved. V septembru 2016 je bila tako izdana e-knjiga Povezave-Connessioni, ki združuje prispevke, ki k navedeni problematiki pristopajo z gradbeniškega, arhitekturnega in umetnostnozgodovinskega vidika.

Prispevek Tine Potočnik se osredotoča na delo ajdovskega arhitekta v Svetozarja Križaja (1921–1996), diplomanta Jožeta Plečnika (1953) in enega najpomembnejših slovenskih povojnih modernistov. Na podlagi obravnave izbranih Križajevih načrtovanih in zgrajenih objektov (grajenih sestavov) v Ajdovščini in Vipavi je predstavljen Križajev pristop k  arhitekturnemu snovanju, v katerem na eni strani izhaja iz historične strukture oz. slednjo inkorporira v nove ureditve, in se na drugi strani naslanja na tradicijo vipavske in ajdovske gradnje.

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi – II

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi v soorganizaciji RI19+

oktober 2016 – maj 2017
Vodnikova domačija, Ljubljana

Na srečanjih s poznavalci afrikanistike, ki se bodo zvrstila med oktobrom 2016 in majem 2017 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, bo skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev predstavljena vsebinska, ideološka in estetska raznolikost afriške literarne fikcije.

Serijo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić, RI19+.

Naguib Mahfouz:

Kairska trilogija (Pot med palačama, Palača poželenja, Cukrarska ulica)

16. 11. 2016 ob 19:00
Vodnikova domačija, Ljubljana

Na drugem srečanju serije predavanj in pogovorov o afriški literaturi bomo v središče postavili enega najbolj prominentnih pisateljev afriškega kontinenta in edinega arabskega Nobelovega nagrajenca za literaturo, egiptovskega pisatelja Naguiba Mahfouza. O njegovi Kairski trilogiji (*cf, 2005-2007) in ozadju njenega nastanka se bomo pogovarjali s prevajalko Barbaro Skubic (1973).

Kairska trilogija je epopeja treh generacij družine Ahmeda Abd el-Džavada. Tri knjige (Pot med palačama, Palača poželenja, Cukrarska ulica) opisujejo življenje egiptovske družine od 1. svetovne vojne do 50-ih let prejšnega stoletja. Vsaka knjiga iz trilogije je poimenovana po treh različnih egiptovskih ulicah in vsaka opisuje naslednjo generacijo družine. Poleg čudovitega prikaza družinskega življenja srednjega razreda je Mahfouz v trilogiji preko zgodb medčloveških odnosov tudi zelo podrobno očrtal portret družbeno političnega življenja v takratnem Egiptu.

Barbara Skubic je dramaturginja, publicistka in prevajalka iz angleščine in arabščine. Po zaslugi njenih odličnih neposrednih prevodov lahko prebiramo številna dela sodobne arabske književnosti, med njimi tudi tudi Jakubianovo hišo, slavnega egiptovskega pisatelja Alaaja Al Aswanyja, Kairsko trilogija Nobelovca Naguiba Mahfouza ter tudi poezijo največjega palestinskega poeta Mahmuda Darviša. Dolgoletno bivanje in delo na Bližnjem vzhodu in predvsem v Egiptu daje Barbari Skubic prav poseben uvid v sodobno umetnost, kulturo, družbo in politiko arabskega sveta.

OPAZOVALEC IN OBMOČJA GLEDANJA

Opazovalec in območja gledanja na prelomu 18. v 19. stoletje v habsburški monarhiji: Krajina, ujeta v grafiko Lovra Janše (1749–1812)

Javno predavanje dr. Nataše Ivanović, RI19+
25. oktober 2016, ob 13.00
Filozofska fakulteta, Ljubljana (predavalnica 343)

Obdobje razsvetljenstva je tudi v habsburški monarhiji spodbudilo družbeno potrebo vzgojiti gledalca umetnin v umetnostnega poznavalca. Prav območja opazovanja, za časa slikarja, risarja, predvsem pa grafika Lovra Janše (1749–1812) in njegovih dunajskih kolegov krajinarjev, omejena na razstave na dunajski akademiji, na t. i. prizorišča »plačaj in predvajaj«, kjer si je gledalec lahko ogledal panoramo mesta ali pa se zabaval z ogledovanjem krajin v hišah, namenjenih vzbujanju veselja, radosti in ugodja (Lusthaus), so bila tista, ki so prevzela vzgojno vlogo pri osmišljanju neposrednega gledanja krajin. Ta ista območja pa so na prelomu stoletja preusmerila tudi pozornost opazovalca slike, ko se je sočasno spopadal s širokim spektrom raznovrstnih optičnih in čutnih zaznav oziroma, kot je na to že pred časom opozoril Jonathan Crary, slika ni bila več samo polje zakoreninjene institucionalne domene, ampak tudi občutenja užitka in minljivosti.

Na kakšen način je postavitev krajinskega žanra vplivala na vzgojo gledalca, kdo je zasnoval institucionalne kanone postavljanja razstav in s tem tudi pisanje razstavnih katalogov, kdo so bili gledalci v grafiko ujetih krajin in nenazadnje kako je na začetku 19. stoletja kolektivna zavest o »modnem« vplivala na spremembo od institucionalnega vodenja gledalca k opazovalčevi subjektivizaciji krajine, so vprašanja, na katera bo odgovorjeno skozi predstavitev Janševih krajin.

Javno predavanje bo potekalo v organizaciji Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Lovro Janša, Pogled na del angleškega parka v Schönbornu, okoli 1810, kolorirana jedkanica. Vir: Wikimedia (NÖ Landesbibliothek, Topographische Sammlung, inv. št. 6.769)

Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi – I

Serija predavanj in pogovorov o afriški literaturi v soorganizaciji RI19+

oktober 2016 – maj 2017
Vodnikova domačija, Ljubljana

Na srečanjih s poznavalci afrikanistike, ki se bodo zvrstila med oktobrom 2016 in majem 2017 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, bo skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev predstavljena vsebinska, ideološka in estetska raznolikost afriške literarne fikcije.

Serijo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić, RI19+.

Ama Ata Aidoo: Vse šteje

19. 10. 2016 ob 19:00
Vodnikova domačija, Ljubljana

Prvo srečanje v izhodišče postavlja zbirko kratkih zgodb Vse šteje (Cankarjeva založba, 2004) ene najpomembnejših avtoric afriške literature, ganske pisateljice Ame Ate Aidoo. O zbirki in njenem ozadju bo predavala avtorica izbora in prevoda, afrikanistka dr. Nataša Hrastnik (1964).

Dela Ame Ate Aidoo izražajo radikalno politično vizijo, ki skuša po kolonializmu revitalizirati afriško identiteto. Avtorica se ukvarja z vprašanjem, kako ustvariti moderno afriško družbo, ki temelji na sobivanju nekolonialnih vzorcev in tradicij ter sodobnosti in tehnološke družbe. Odkrito raziskuje individualizem zahodne kulture kot protipol skupnim zavezam afriških družbenih praks. Zanimajo jo konflikti in razpetost med življenjem v tuji Evropi in domači Afriki, dileme Afričanov v stiku z Evropejci v afriških in drugih državah, afriška diaspora, evforija Afričanov po osamosvojitvi in težave pri iskanju novih poti. Osredotoča se tudi na status žensk, ki jim življenje po neodvisnosti ni prineslo nikakršnega olajšanja.

Dr. Nataša Hrastnik je diplomirana anglistka, etnologinja in doktorica sociologije kulture na temo afriške književnosti. Kot docentka afrikanistike je predavala književnost in medkulturne študije na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Sodelovala je pri nevladnih projektih za opolnomočenje žensk v Sierri Leone s poudarkom na pisanju, samoozaveščenju in glasbeni kreativnosti. Kot gostujoča profesorica predava na Oddelku za ženske študije Univerze za ženske Ahfad v Omdurmanu (Sudan).

Women Architects in Socialist Europe 1945-1989

Izšlo v letu 2016 / Published in 2016

Tina Potočnik, RI19+: Female Students of Jože Plečnik Between Tradition and Modernism
V / In: Ideological Equals: Women Architects in Socialist Europe 1945-1989
Uredili / Edited by Mary Pepchinski, Mariann Simon
Routledge

Ideological Equals Book

After World War II, in the changed socio-political circumstances of the newly established socialist state of Yugoslavia, in contrast to the pre-war period, almost exclusively female students studied under the leading Slovene neo-classicist architect Jože Plečnik (1872–1957), who at that time still taught at the Ljubljana Faculty of Architecture. In her essay Tina Potočnik focuses on those women architects who were professionally active when the crucial period in Slovene twentieth-century architecture began and reached its peak in the 1960s. Their professional position and the role of their work in the formation of the new socialist country and the new society is discussed, with special regard to the following questions: How did Plečnik’s female students navigate between his architectural views (influenced/inspired by tradition), foreign influences and the needs and directions of a socialist state, such as solving the housing problem and building public facilities? Why did they, in the time of the socialist regime, study and work under Plečnik, known for his interlacing of architecture and religion? Were they because of their gender seen as less likely to succeed professionally and thus directed to him, since Plečnik’s work was not really appreciated at that time, or were they just not enticed by ideological conformity as some of their male colleagues were? Where did they find work after concluding their studies and on what kind of commissions? Furthermore, this essay sheds light on professional as well as personal relationship between Plečnik and his female students. On the basis of archival research and interviews with Plečnik’s female students who are still alive the paper deepens our understanding of the position of women architects in socialist Europe.

O knjigi / About the book:

»Ideological Equals: Women Architects in Socialist Europe 1945-1989 presents an alternative narrative of women in architecture. A topic often considered from the perspective of difference, this edited collection conversely focuses on the woman architect in a position of equality with their male counterparts. The book looks at nations in Eastern Europe under Socialism where, between 1945 and 1989, a contrasting vision of gender relations was propagated in response to the need for engineers and architects. It includes contributions from established and emerging academics in the fields of 20th century history, art history, and architectural history in Central and Eastern Europe exploring the political, economic and social mechanisms which either encouraged or limited the rise of the woman architect. Investigating the inherent contradictions of Socialist gender ideology and practice, this illustrated volume examines the individuals in different contexts; the building types the women produced; the books and theory they were able to write; their contacts to international organizations; and their representation on both sides of the Iron Curtain.«

https://www.amazon.com/Ideological-Equals-Architects-Socialist-1945-1989/dp/1472469267#reader_1472469267

A Symbol of Liberation for Revolution Square in Ljubljana

Izšlo v letu 2016 / Published in 2016

Tina Potočnik, RI19+: Centro Simón Bolívar: A Symbol of Liberation for Revolution Square in Ljubljana, Slovenia
V / In: Simón Bolívar: Travels and Transformations of a Cultural Icon
Uredili / Edited by Maureen G. Shanahan and Ana María Reyes
University Press of Florida

 

In her essay Tina Potočnik connects the Centro Simón Bolívar in Caracas, Venezuela, and the Revolution Square complex in Ljubljana, Slovenia. She demonstrates that the Centro Simón Bolívar served as a model for the Revolution Square complex, meant to house the new government, administrative, and cultural center of one of the former Yugoslav Republics. The Revolution Square complex was intended as a built symbol of the new political and social order, reflecting ideas of revolution and freedom. The essay elaborates on the historical circumstances surrounding the design, the formal resemblance of both complexes, and the parallels between the reception of the liberator – Bolívar, in Latin America, and Tito in Yugoslavia. Potočnik argues that at the time when the Cold War brought about new concerns over imperialism worldwide, Latin America, Venezuela, and Bolívar in particular, offered a strong symbol of revolution and liberation.

O knjigi / About the book:

»In this volume, an array of international and interdisciplinary scholars shows the ways Bolívar has appeared over the last two centuries in painting, fiction, poetry, music, film, festival, dance, city planning, and even reliquary adoration. They illustrate how Bolívar’s body has been exalted, reimagined, or fragmented in different contexts, taking on a range of meanings to represent the politics and poetics of today’s national bodies.
By critically analyzing many examples of cultural Bolivarianisms, or cults of Bolívar, this collection demonstrates the capacity of the arts and humanities to challenge and reinvent hegemonic icons and narratives and, therefore, to be vital to democracy.«

kazalo-vsebine_table-of-contents

http://upf.com/book.asp?id=SHANA001

PROGRAMME: International conference “The Aspect of Woman”

International conference “The Aspect of Woman”

26th and 27th May 2016

RI19+, Research Institute for Visual Culture from the 19th Century to the Present Time

Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana (Zavod Bunker)

Slomškova 18, Ljubljana, Slovenia

Programme_TheAspectofWoman_PDF 

The_Aspect_of_Woman_BOOK_OF_ABSTRACTS 

International conference “The Aspect of Woman”

International conference “The Aspect of Woman”

26th and 27th May 2016

RI19+, Research Institute for Visual Culture from the 19th Century to the Present Time

Ljubljana, Slovenia

 

“One is not born, but rather becomes, a woman,” and there were those, who became a woman long before the famous quote of Simone de Beauvoir was said out loud in 1949 and who left their footprint, seen or hidden, praised or still unrecognized. Last couple of decades have seen a radical transformation in the ways of recreation, assimilation, dispersion and reception of woman, with scholars and societies trying to rediscover her role in the visual culture through times. Critical rethinking of the complementary roles and appearances of woman – female, who refused to remain solely the other sex and appeared in the context of visual culture throughout the past century as critical and provocative subject, challenging possibilities and limitations in the world of the first sex, is the main theme of the two day conference on “The Aspect of Woman”, organised by RI19+.

Conference is an integral part of an ongoing project “Artistic Creativity of Women from the 19th Century to the Present Time” and is the first in line of the periodically scheduled events in the course of the following years, all interweaved around woman in visual culture throughout the past and present times and intense aims to evaluate and analyse their contributions in wider European space.

 

For the conference, hosted by Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana (Zavod Bunker), the organizer RI19+ welcomes proposals that might include, yet are not limited solely to the following topics:

– current status of studies, questions and themes discussing women in visual culture;

– current researches concerning active roles of women in visual culture: artists, art critics, architects, designers, conservators, restorers, costume designers, theoreticians, patrons of art, curators, collectors, professors of visual culture;

– new appearances of women in visual culture;

– reflections of sexuality and gender in popular culture from women’s perspective

– the reception of images done by women artists

– women‘s power and its acceptance in visual culture.

 

Particularly welcomed are submissions seeking to analyse the role of women in Central and Southern European artistic space and accentuating transnational connections throughout history.

RI19+ welcomes proposals from artists as well as scholars from across the disciplines (art history, architecture, design, philosophy, history, etc.), and from outside the academy as well as within.

Proposals for papers, limited to 300 words, and short CV, limited to 100 words, should be sent to the organizer RI19+ at natasa.ivanovic@ri19plus.si by 20th March 2016.

STROKOVNE PODLAGE ZA OPN OBČINE IDRIJA / EXPERT BASIS FOR MUNICIPAL SPATIAL PLANING OF THE MUNICIPALITY OF IDRIJA

RI19+

Strokovne podlage za OPN občine Idrija – celostno ohranjanje dediščine /

Expert basis for municipal spatial planing of the municipality of Idria – integral conservation of heritage

10. 2015, Ljubljana

 

Mesto Idrija z raznovrstno in izjemno industrijsko in tehniško dediščino, povezano s pridobivanjem živega srebra, se je leta 2012 uvrstilo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Kakor drugod po Sloveniji so tudi naselja v občini Idrija, pod katero spadajo številni objekti in območja pod spomeniškim varstvom, v zadnjih desetletjih zaradi razvojnih naselbinskih procesov doživela intenzivno preobrazbo, ki je vključevala tudi segment grajene kulturne dediščine. Pri tem se pojavlja nevarnost degradacije grajenega prostora, in sicer ob odsotnosti smernic v okviru veljavnih pravnih predpisov, ki bi v okviru občine Idrija usmerjale načrtovanje novogradenj objekta oz. dela objekta na lokaciji odstranjenih objektov, skupine objektov ali delov objektov, ki so bili nekdaj spomeniškovarstveno zavarovani kot dediščina ali spomenik, nato pa jim je bil spomeniškovarstveni status odvzet. To narekuje nujnost smernic za novogradnje, ki bi upoštevale sodoben koncept stavbne dediščine, obenem pa strokovno opredeljevale, katere vrednote, ki so bile gradnik kulturnega pomena dediščine ali spomenika, se ohranja v okviru novogradnje, in na kakšen način. Na pobudo Občine Idrija tako POPULUS, Prostorski inženiring, d. o. o., in RI19+, Raziskovalni inštitut za vizualno kulturo od 19. stoletja do sodobnosti, pripravljata strokovne podlage za spremembo dela Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija (Uradni list SRS št. 16/88, 17/88, Uradni list RS, št. 56/93, 45/97, 131/03, 45/07, 115/07) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11, 107/13).

 

Idrija, a town with diverse and exceptional industrial and technical heritage closely linked with mercury mining, gained in 2012 its place on the UNESCO World Heritage List. In the settlements within the Municipality of Idrija, just as in several other Slovenian settlements, numerous objects fall under Cultural Heritage Protection Acts, while in the last couple of decades the surrounding areas went through an intense transformation phase all due to the urbanization and other developmental processes, which included a range of built cultural heritage. The absence of guidelines in the frame of the valid legislation which would within the Municipality of Idrija direct planning of new object or part of such object on the site of removed older construction, part of construction or a group of objects, which used to be under the protection of Cultural Heritage Protection Acts, yet they have afterwards lost their status, represents danger of built environment degradation. Such situation dictates an urgency of reinstatement of directives for new-build objects, which would consider contemporary concept of built heritage and at the same time determine in a competent manner those values that gave object or monument the quality of an object of cultural importance, and made sure that these were restored in the frame of the new-build object. Following the initiative of the Community of Idrija, POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., and RI19+, Research Institute for Visual Culture from the 19th Century to the Present Time, are preparing the expert basis for the partial change of the Ordinance of the Designation of Natural, Cultural and Historical Monuments in the area of the Municipality of Idrija (Official Gazette SRS No. 16/88, 17/88, Official Gazette RS, No. 56/93, 45/97, 131/03, 45/07, 115/07) and the Ordinance of Municipal Spatial Planning of the Municipality of Idrija (Official Gazette RS, No. 38/11, 107/13).

 

http://www.populus.si/vsebine/podrocje-dela

MAKS FABIANI – SLOG, MEDIJ IN »ŽENSKA POSEBNOST« / MAKS FABIANI – STYLE, MEDIUM AND »FEMALE PURVIEW«

MAKS FABIANI – SLOG, MEDIJ IN »ŽENSKA POSEBNOST« / MAKS FABIANI – STYLE, MEDIUM AND »FEMALE PURVIEW«

dr. Tina Potočnik, dr. Nataša Ivanović

PREDAVANJE V OKVIRU SIMPOZIJA MAKS FABIANI / PROSTORSKI KONTEKST / TEKSTURA /TEKSTIL / TEKST

LECTURE AT THE SYMPOSIUM MAKS FABIANI / SPATIAL CONTEXT / TEXTURE / TEXTILE / TEXT

7. 5. 2015, Ljubljana (Naravoslovnotehniška fakulteta)

 

V poglavju »Ženska posebnost« filozofskega spisa »Akma« arhitekta in urbanista Maksa Fabianija se zrcali njegova izkušnja poučevanja na Umetniški šoli za ženske in deklice (Kunstschule für Frauen und Mädchen) na Dunaju, kjer je bilo ženskam omogočeno formalno izobraževanje v slikarstvu, grafiki in kiparstvu. Toda študij arhitekture zanje še vedno ni bil dostopen, arhitekturna znanja, ki so jih učenke pridobile v okviru Fabianijevih predavanjih o zgodovini sloga, pa so bila preusmerjana v ustvarjanje v mediju, ki je bil tedaj za ženske »bolj naraven« in so ga imenovali »uporabna« ali »dekorativna« umetnost (pohištvo, nakit, tekstilije, igrače etc.).

V prispevku je predstavljena relacija med percepcijo ženske posebnosti in splošno domestikacijo žensk v okviru ustvarjalnega medija (še po drugi svetovni vojni) na eni strani, na druga strani pa ornamentom, ki je do tedaj označeval različne historične sloge in dunajsko secesijo, potem pa postal predmet kritik modernističnih arhitekturnih teoretikov in se ga je slabšalno prištelo med ženske posebnosti.

 

The chapter “Female Purview” in the philosophical essay Akma, written by architect and urbanist Max Fabiani, reflects his experience, gained while teaching at the Vienna Art School for Women and Girls (Kunstschule für Frauen und Mädchen). Although it was possible for women to acquire formal education in painting, printmaking and sculpture, the studies in architecture were still outside their reach. Moreover, the architectural knowledge they acquired in the frame of Fabiani’s lectures on the history of style, was redirected to the medium of the so called “applied” or “decorative” arts (furniture, jewelry, textiles, toys etc.) which were deemed to be “natural” for women or within their abilities.
This paper discusses on one side the relation between the perception of “female purview” and general domestication of women within the creative medium (even after the Second World War), and on the other the ornament, which until then characterized various historical styles and the Viennese Secession, yet soon became the subject of critique of modernistic architectural theorists and was in some cases pejoratively added to the female purview.

Mesesnel in likovna kritika tridesetih let 20. stoletja na primeru razstave Žena v slovenski umetnosti

dr. Nataša Ivanović

5. 12. 2014, Ljubljana

6. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev: Slovenska umetnostna zgodovina in njeni producenti

5. – 6. 12. 2014, Ljubljana

Na ljubljanskem velesejmu so septembra 1932 priredili eno od obsežnejših razstav sodobnega slikarstva in kiparstva Žena v slovenski umetnosti. Ta razstava ni bila samo izraz tedanje likovne produkcije, ampak je širšo javnost spodbudila k različnim pristopom do (ne)kritičnega obravnavanja in predstavitve celostnih umetniških postavitev. V članku umetnostnega zgodovinarja Franceta Mesesnela Zrcalo likovne kritike, objavljenega (Sodobnost, 1933), je bila prav omenjena razstava iztočnica za analizo in ovrednotenje zmožnosti tedanje likovne kritike na Slovenskem ter njene večne dualnosti med pišočim žurnalističnim diletantizmom in profesionalnim pisanjem, ki mu je sledil avtor. Prispevek odgovarja na več vprašanj: kakšna je bila likovna kritika na Slovenskem, kdo jo je pisal in kako so ocenjevali njeno kakovost. Neposredno pa analizira prav t. i. profesionalno likovno kritiko Franceta Mesesnela.

http://uifs.zrc-sazu.si/sl/dogodki/6-posvet-slovenskih-umetnostnih-zgodovinarjev#v

Javni spomeniki 20. stoletja na Gorenjskem … et maneat semper… / Public Monuments and Memorials of the 20th Century in Carniola

dr. Mina Mušinović / Mina Mušinović, PhD

Vabljeno predavanje v okviru SUZD

19. 11. 2014, Ljubljana (Narodna Galerija)

S kratkim sprehodom skozi znano in manj znano memorialno dediščino na Gorenjskem bo nekaj ključnih primerov izmed dobrih petsto javnih spomenikov, postavljenih na Gorenjskem predvsem v drugi polovici 20. stoletja, predstavljenih v luči novih znanj, razumevanj in interpretacij pa v okviru novih pogledov na zgodovino, nerazdružno povezanih s spreminjajočo se politično situacijo in pod neusmiljenim bremenom časa. Osvetljeno bo delovanje nekaterih danes povsem pozabljenih umetnikov, ki so na Gorenjskem pustili svoj pečat, kot bodo izpostavljeni tudi primeri najbolj izvirnih in umetniško dovršenih spomenikov.

 

A short field trip through the known and less known memorial heritage in Carniola presents a selection of well over five hundred public monuments and memorials erected in Carniola in the second half of the 20th Century, in the context of new knowledge, understanding and interpretations as well as from different historic perspectives, closely connected with constantly changing political situation and under ruthless weight of time. The lecture exposes work of some of nowadays completely forgotten artists, who left their trails in Carniola and emphasizes the best examples of original and artistically accomplished monuments and memorials.